Privid
Tako nerealno se mi zdi.
Kar izbereš nekoga in si z njim
in upaš, da ga ne izgubiš.
Dva kozaraca visikja sta dovolj, da se usedeš v naročje in začneš filozofirat o nama.
In jaz se ti pridružim.
Mogoče pa sploh nisva tu.
Mogoče sva le ideja nekega slikarja iz Nizozemske, tik preden naju bo prezrcalil na platno.
Ali pa sva jedro ljubezenskega romana iz starih časov, pisatelja v daljni prihodnosti.
Mogoče sva le spomin najinih prijateljev, ki z vnuki obiskujejo grobove,
kaj pa če sva samo lutki med prsti usode in naključja?
Mogoče ravno ta trenutek najin bodoči otrok piše spis o svojih starših in si naju predstavlja mlada.
Ali pa sva melanhonični evropski film,
ko tragični junak končno osvoji dekle.
(Mogoče pa še vedno sanjarim sam pred spanjem
in sva skupaj le v tej pesmi.)
Od kje pa zdaj te ideje?
Sem te zmedel.
Ker se tudi meni na trenutke zdi vse to bolj realno,
kot da sem te sreče, da te imam.
"Kot, da sem te sreče'. Tukaj je vejica odveč. Tako me je zadnjič podučila Modri cvet- Alenka M. Lp, B.
Odlično izpostavljanje krhkosti v podzavestnem strahu (mogočega) izgubljanja!
Mogoče ravno ta trenutek, najin ... Tu je vejica odveč, ja, odveč je tudi v:
kot, da sem te sreče
Milan Ž. Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Črni Kos
- 15. 04. 2025 ob 09:44
- Prebrano 495 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 355.95