DOPRINOS VEČNOSTI

Svetlobne žarke sem razgrnil
in videl izza njih oltar,
v njem izpisane besede,
na vrhu se je svetil gral.

Zakrit sem čakal odhod svetlobe,
da ne vidim to, kar ne bi h'tel,
zaslutil sem pomen pisave,
prišel je čas, da se zavem.

Geni so kot klaviatura,
v njih se čuti vse kot ton,
so nosilci dedovanja,
to sem jaz kot božji lon.

Prišel bo čas, da gral napolnim,
s harmonijo genov, ki je še ni,
iz sebe vanj jih bom prenesel,
želeč da v ponos, bi mu bili.

tomi