
s prhutmi pod nebom
pojdiva poletju
naproti brezskrbno
pomladno objeta
oblečena v belo
oblačno in mlečno
meglično pletenje
ob mraku ob zori
pri enakonočju
zavijeva desno
z neslišnim in tihim
brezslednim korakom
brezpotje - vabilo
stopinja nevidna
besed ni potrebno
in let je prestopen
kot kamen v gejzirju
pod magme pritiskom
kjer v zmaje verjame
vsak drugi popotnik
očarane misli
pristanejo v gnezdu
brez gneva brez brige
materija svetla
se v ognju prečisti
okoplje s plamenom
in roko brez kože
poda v treh pozdravih
nadvse dragocenih
kot marmor in stih
Maša bravo (✷‿✷), meni je pesem odlična!
Občudujem kakšne besede povežeš skupaj v presenetljivo pomenljive pomene.
Hvala za novo pesem. Čaroben tok besed. Super!
Čudovito! Spajata se trezen premislek in čutnost.
Ronja, Matjaž, Nada.
Hvala za postanek in cvetje v besedah.
Pesem dotika in prepleta duše in narave.
Namesto 'nasproti" kliče beseda brezskrbno besedo "naproti', torej brez črke 's'.
Lp, Caki
Caki, hvala. Popravljeno :-)
Tolminka, hvala.
Ritem korakov, ki se v zaključku dotakne verza in pot postane pesem, v katero se zazremo. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Maša lepo pozdravljena
Ja, bela oblačila zelo pašejo
Ko je poletje in sije sonce.
Maša si res lepo napisala
In lep poletni dan ti želim.
Irena
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Maša GL
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!