
četudi smrt morda ni konec
kopni mi pred očmi
kot sneg
sneg
zime ki ne bo prišla
kupujem ji priboljške
karkoli kar ima rada
govorim ji o krajih
kjer nikdar nisva bila
morda naju tam nekdo čaka
govorim ji
bog je vedno s teboj
a zdaj
ne more dojeti ločitve
vse
za peščico prsti
kdaj me poboža po licu
človek
nekega dne se obrneš k smrti
in greš
Ker po vsaki zimi pride pomlad, po vsaki smrti pride rojstvo. lp, Dragon.
Čudovita. Pod kožo zleze. Globoko, a brez skelenja.
Smrt, ki je tako zelo samoumevna, je tako zelo ... zahtevna.
Priboljškov zanjo za na tej strani čim več. Za popotnico jih ne bo potrebovala.
Smo v ujetosti med robove časa res lahko popolnoma svobodni? Če je izid znan, ali rabimo postavljati vprašanja? Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!