včeraj sem na sprehodu pogoltnil kamen

popoldne je že počepnilo v večer

in ob poti se je kamen svetil kot da je iz srebra

in sem se sklonil

sem ga potežkal v roki

imel je obliko srca in je dišal po ognju

spominjal je na dom

pogoltnil sem ga

na mah

pač

šel sem na sprehod po poti

kjer sem poznal vse kamne

a izbral me je en sam

to ni bil kamen modrosti

niti ni bil kamen spotike

in ni bil kamen ki ga daš na kamen

bil je kamen ki ga je sprala voda

granitni lužnati kamen

trd kot kamen kost

lahko bi mi razbil trdo čelo

mi polomil krhke zobe

a ni me izbral tako

ob njega bi se lahko spotaknil

a ni me izbral niti tako

izbral me je

da je padel vame kot kamen

in kot kamen mi je obležal v želodcu

zdaj uboga para nosim njegovo težo po svetu

brezno