lomila ga je burja na tisoče koščkov

a verjemi

vsak košček živel je za te

Toča in grom sta lomila veje

in tudi moje srce

utrujeno k tebi se je naslonilo

z željo

 oči da mi moje zapre

Solze so slane tekle po licu

nikjer ni lučke svetleče bilo

tema in mraz sta požirala me

ko si objel me s svojo roko

Poslal si mi žarek iz svojega očesa

si zvezde svetleče mi podaril

božal obraz in moje lase

sladke besede si mi govoril

Tesno prižela sem k tebi telo

toplota tvoja grela me je

gledala sem v tvoje oko

nevihta in grom

zgubila sta se

Zdaj rože cvetijo na polju dišečem

pesmi ptic se razlegajo v daljavo

ko z roko v roki se midva drživa

in ves mraz in kaplje so šle v pozabo