Včasih me ni videti čez moje misli.
Kakšne dneve sem na dnu globokega vodnjaka in moje misli so uteži s svilenim trakom povite okoli mojih krhkih gležnjev.
Še dobro,
da sem začela trenirati iz muke, slabega počutja in pretežkih misli (uteži ne potrebujem).

Dostikrat mi misli povzročijo sušo v dojkah in belo zlato komaj kaj priteče.
V teh trenutkih sem najbol samokritična in razočarana nad seboj.
Začaran krog v katerem plavam v plitkem bazenu svojega bitja.
Kaplje pa vedno bolj poredko kapnejo v sladko,
belo mlakico.

Prevečkrat mi teža mojih misli povzroči pok v osebnosti.
Iz te razpoke pokuka nesigurna, maščevalna Meri,
ki z veseljem in trmo gre z glavo skozi zid in družinske težave.
Kinder surprise!
Vsaj skozi pesmi se me lahko odkrije.

mejremameri