(NE)GOTOVOST
Kot veter z vonji hitro te oplazi,
da bil bi miren danes, ti ni dano;
iz blata se priplazijo porazi,
zavrtajo v zaskorjeno že rano.
Po ustih se vrti okus postani,
ne maraš sline goste in lepljive
in pljunek prepustiš kričeči vrani.
Srbi te vse. Kdaj stopil si v koprive?
Na semaforju vztrajno luč utripa.
Skočiti moral boš iz kože svoje!
Skočiti moral boš iz tega tripa!
Zaslišiš potok - glasno s kamnom poje ...
prihaja vzhodnik, nosi barve druge
in voda sveža glodala bo struge.
Dober sonet.
Koliko nas je, ki bi morali izstopiti iz tripa!
Stanje iskanja izhoda iz zamreženosti v nepreboleno, ki se na koncu pesmi odpre.
morda, ni pa nujno:
Na semaforju vztrajno luč utripa.
lpi
.jpg "Nada")
Všeč, da vam je všeč in se lovi v nov veter, pozdrave Nada
Čestitke k vsebinsko bogatemu sporočilu v eni najlepših pesniških oblik. LP, Breda
Lep sonet, bi se pa tudi meni zdel boljši Irenin predlog za 1. verz tretje kvartine njen predlagani: Na semaforju vztrajno luč utripa.
Kaj meniš?
Lp, Ana
Sem popravila - predvidevam, da te je zmotila pomanjševalnica pozdrtave Nada
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 07. 04. 2025 ob 10:22
- Prebrano 362 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 258.13