Midva
sredi zimske kuhinje
dve dlani — pomirjeni
kot kruh, ki ga lomimo v tišini
v kozarcu vino,
ki pozna večerne zgodbe,
in piškoti, ki še dišijo po otroštvu
v očeh utrinki —
ne od bleščave,
ampak od let naklonjene ljubezni
stene molčijo,
ker v tem miru
ni več treba besed
le tiho utripanje srca
kot ura na steni,
ki še vedno bije
.jpg "Nada")
Da, zelo lepo
... in tudi meni je toplo ❤️
Lp, Marija
Res, kako potrebujemo tudi zatočišča v pesmih, ta je ena takih, čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: TimotejB
- 05. 04. 2025 ob 19:37
- Prebrano 763 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 250.79