Nič ni kazalo na miren vikend.

Ljudje so brisali kaplje, 

vetrnico je zaganjala burja. 

Sonce, luna in še nekateri drugi 

so pripravljali zasebno zabavo.

Promet na avtocesti 

se je fantomsko ustavljal.

Streha je pričela puščati

in potica ni uspela kot ponavadi. 

Vseeno je bil lestenec 

na nebesno modri podlagi,

priča njeni zmedi in njegovemu 

mirnemu tonu. 

Razelektritvam s pogledi vstran, smehu. 

Občasnim dotikom.

Poljubu. 

Potem sta odprla en sam dežnik

in pod starimi oboki prižgala dva plamena. 

V resnici je ta ogenj 

že davno zanetil suhljati fakir.

Čez umišljene planjave, ločje, 

tolmune, krošnje. 

Gori. 

Gori.

Ajdovakasa