ena temna sobica
po njej se sprehajam brez gibov
z zamaški v ušesih
ne slišim ne soseda ki pretepa ženo
ne slišim niti lastnih korakov

svet je šel v pizdo
tisto kar te ubije z največjim efektom
je postalo najceneje
če hočeš ostati zdrav
ti za to zmanjka denarja
iz finančnega vidika
se vse bolj splača umreti čimprej

vse potrebuje
vse nekaj rabi
vsak nekoga izrablja uporablja
zlorablja
besede so vse napačne
ne veš več kaj je prav
in ali je prav samo trenutno
cenzura
kamorkoli se obrneš
cenzura običajnih človeških čustev
samo tistih najbolj priskutnih ne
cenzurirajo sami sebe
se zavijajo v celofan
da se bolj blešči
ker mislijo da če bodo povedali direktno
da ni dovolj zanimivo
no
prišli smo tako daleč ko je najbolj preprosto
najlepše
in najbolj preprostega
nihče
več
ne zna

kot z dlanmi samomorilca
čečkam po beležki
pismo
ljubezensko pismo
z antraksom pesticidi in žličko deviškega olja
ne vem kako naj ji povem
in ona ne bi vedela kako prebrati
in papir
sploh ljubezenski papir
ni dober material za kurjavo
ker od njega ni veliko toplote
najbrž tudi od
ljubezni ne
razen ko si ali čisto na začetku
ali pa ob samem koncu

postaja zelo temno
tako zelo temno da mi gre skoraj na smeh
ker tako je pač
predolgo plešemo po soncu
in ko je čas
da se sprijazniš
da so momenti vsega lepega in redkega
mimo
bi prodal vse samo še za eno sekundo
četudi se v tej sekundi ne bi zgodilo popolnoma nič

ampak jaz vem kaj
s temo
in jaz vem da niti tema
ne bo šla z mano
ne
in ne
in ne

zgodilo se bo nekaj veliko hujšega

komaj čakam

Hors