Ni res, da v temni noči
vse na nas preži in Luna sveti.
Stiskajo srce mi nočne sence
zidove silne razdrobijo mi v delce.

Zatečem se v hodnike stavbe
proti koncu vabijo me barve blazne,
črne stene - tu izpuh je za rakete
ogenj silni izstreli od tu nas med planete.

Potovanje v vesolje se pričenja
v kabini potnik živčno se pripenja
Zadnja to za njega je priložnost
za človeštvo raziskati mora to bodočnost.

V zvezdnem prahu iščemo drobtine
v strahu, skozi temen gozd planetov
s sabo vzeli smo spomine
na planet, ki poln je problemov.

Tomaž Jevšenak