
ODISEJADA TRENUTKOV
Ko dan preide v zavoje mraka
se luč temine v meni spremeni
oko ne vidi več lepote sanjske žene
zato telo nje v mojih rokah zaživi.
Vsa leta od mladostnih časov
se moje notranje poti
ohranjajo na isti ravni
ker jih tlakujeva iz čustvenih vezi.
Dan ni nikoli isti dnevu
če ga oživiš kot občutljiv izraz
skrivnost se skriva v novi zarji
še bolj iz mraka ljubljeni obraz.
Z ljubeznijo se vračajo darovi
polnijo vedno lačen srčni hram
zato je vsak trenutek dneva
enak ko mrak prelije vsak telesni sram.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: tomi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!