The Coward’s Elegy

I was never meant to hold a heart,
only to count its beats, measure the silence
between what was said and what was not.
You, unwelcome variable,
strayed into my equation—
disruptive, disorderly, a fracture in steel.

But I was forged for war,
not for waiting, not for wanting,
not for the slow decay of longing.
And so I do what I have always done—
place one foot before the other,
walk away like a soldier from a field of bones.

Love—what a pitiful disease,
a fever I cannot afford.
Better to be cold, better to be still.
So let this be the autopsy of us:
a final gaze, a final breath—
and then, silence.

I will not remember.
I will not turn back.
I will not feel.

I have bodies to walk over.

Lucija Lotus Mlinarič

Milan Žniderič - Jošt Š.

urednik

Poslano:
07. 04. 2025 ob 15:39

Vojne so napisale vse šolske zgodovinske učbenike. Za prostor v zgodovinskem spominu sta morala umreti celo Romeo in Julija.

Čestitke za pesem, ki odpira vprašanja z opazovanjem notranjega sveta.

Milan Ž. - Jošt Š. 

Zastavica

Lucija Lotus Mlinarič

Poslano:
22. 05. 2025 ob 16:54

Hvala!

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Lucija Lotus Mlinarič
Napisal/a: Lucija Lotus Mlinarič

Pesmi

  • 31. 03. 2025 ob 18:45
  • Prebrano 188 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 50

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!