
Pri osemnajstih je umrl.
In ni bil edini.
Ženske ni nikoli videl nage.
Laže.
Mater je videl.
A to ne šteje.
Na kup so ga odvrgli.
Nekdo je bruhal.
Razpadajoča trupla.
Drevesa trohnijo.
Odvetnik, zdravnik, rudar.
Mati je prejela pismo.
To je vse, kar je ostalo od njega.
Tisoč kilometrov stran gledam skoke.
Svetovni rekord.
vojna za zemljo, ki si jo moral za orožje že prodati, to še nima imena.
to je ekonomija smrti, v kateri človek ne pomeni več popolnoma nič.
tako jaz vidim to brezizhodnost, ki si jo zastavil brez olepšav.
lp
Brutalen svet ... mi pa živimo naprej v svojh kokonih ... Učinkovita družbeno kritična pesem.
LpLidija
Hvala. Hotel sem pa popraviti mater v mati, mater je nepravilno, pa ne morem več.
Čisto pravi sklon si uporabil, Edo!
Lp Lidija
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: Edo Krnić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!