
pada radosten dež
toplo mi je
kapuco imam
ničesar preobjeden grem na punkt
potem si sveto obljubim
da ne bom padel v tuzemskost
podlegel pritlehnim političnim strastem
ambiciji
neumnosti
a takoj se prične
najčistejša energija je atomska energija
nekaj časa še pariram
zato je černobil najčistejše mesto
ni ljudi
plačam mu pivo da bi se mu posvetilo
kaj je najčistejša energija
a takoj je ogenj v strehi
ti janšist
ti taubijevec
pujsa pepa
počutim se kot pionir na titovem grobu
tito vse je bilo zaman
zgodovine več ni
on molči
preteklost
reče le da moram biti kot grob
razprava traja
kako nas bodo vsi prehiteli
kako je fašizem bil samo neka ekonomija
mislim si
resnično
strah
da nas ne prehitijo
poganja ta koleselj
odidem
mižim
še dežuje
a dež je samo dež
in cesta
to večno tujčevstvo
izgubljenih duš
le kapljice
še pomnijo tisto radost
ovito
v toliko žalostnih kopren
dež je samo dež
Miko, vaaav, tole je pa top!
Strasti so hudič
sklepam torej, da je tudi pekel :3
... in zdi se mi, da je vedno bolj pod površjem.
Bodi dobro, Marija
me veseli, da se ti zgodba dopade. izgleda, da znamo tako dobro zakuriti jezo, da sovraštvo pride kot naravni nasledek. potem iščemo nekaj, mir, ljubezen, karkoli, kot cilj. in vendar je dež samo dež, kar ne pomeni, da nič ne čutim.
lep pozdrav,
m.
hoj, Svit. zanimivo, kako se v času krize, sprožijo prastari mehanizmi, ki še vedno učinkujejo. dejstvo je, da za vsem skupaj potekajo veliki posli, glede energentov in "redkih zemelj", pitne vode, prenaseljenosti...
in kot opozarjajo znanstveniki, "napredka" ni več moč upočasniti ali ustaviti, kar lahko pelje v samouničenje ali popolno izčrpanje planeta. "strah, da nas bodo prehiteli".
hvala za postanek.
lp
Zanimivo je tudi to, kako združuješ lirično, notranje z realistično situacijo, dialogom ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!