Lepa.

Tudi mene se je dotaknila, bi pa odstranila odvečne vejice (vejice ločijo združene povedi - en glagol = ena poved):

Ob poti v neznano,
je polno ovir.
Jaz hodim predano
in iščem svoj mir.

Tam polno je blata,
in vmes so kotanje.
Jaz čakam na brata
in na svoje sanje.

V blatu in jamah
se v ugreza stopinja.
Teža na ramah,
na križ me spominja.

Sama ga nosim
- to dela mi rano.  (vžiga / povzroča)
Gospoda pa prosim:
vsaj On naj bo z mano!

Lp, Ana