nocoj bo zaspala in zaživela v besedi
sama odhaja na pot
jutro bo tvoje in noč bo njen dan
zato je ne budi

nikar ne čakaj to popoldan
z zlato meglico v krošnjah dreves
s potepuhom v negotovih očeh
ne pri kavi in šunki z jajci
ne govori in ne joči

šepnil si, se še spominjaš
da zmoreš objeti žarnico in žarečo nitko v njej
predramiti vrbe, ki kinkajo na ramenih rečnih mej
izpiti mrak, raztresti prah
metulje pred zmrzaljo skriti
presejati sončne žarke
in z njo smrt prebiti

sheeba