
Kot sliva, ki zori v dežju poletnem
razpokane so duše z dobrim zrnom
in ko se plazi zlo po vsem posvetnem,
ovija se mehkoba s črnim trnom.
Pomade mešam iz besed topline,
obliže tkem iz vlaken odpuščanja,
razparam pajčevino iz sivine
in iz ljubezni brišem vsa neznanja.
Podajam z ranocelniki si roke
v katerih je napoj iz vseh lepot
in slike, kipe, knjige pod oboke
nastavljamo za zdravljenje slepot.
A lovec na imetje mimo gre
in kamor stopa, hodi le miže.
dodal bom še eno o moči imetja, grunta, nad človekom. "mali jezuščki".
zelo všeč.
lp
Zadane! (•‿•)
A lovec na imetje mimo gre
in kamor stopa, hodi le miže.
tudi lovec na imetje se kdaj spotakne :)
lovci so vedno na preži - lep sonet
Lep pozdrav, Dejan
Teža mimobežnosti drugih in mimobežnost nas samih. Čestitka!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!