Zakaj tako otožno gledaš,

zakaj solza v tvojih je očeh.

Čutim, da se zdaj zavedaš, 

brez barve ostal je najin svet.

Odšla brez mene si za denarjem,

odšla poiskat si slajši med.

Težko borim se s sveta vladarjem,

če zate sem kot utrgan cvet.

Poraza ne priznam, 

čeprav si vse kar imam.

Ne bom te prosil, ne,

molčijo ustnice,

a srce na glas kriči,

nazaj v objem, si te želi,

si te želi.

Vse življenje ne bom le te čakal,

še sonce odšlo bo zadnjič spat.

Izberi kdo solze bo pretakal,

dokler te imam še noro rad.

V hladni noči sama si ostala,

objel z neba te je dež spoznanj.

Ni bogastvo to kar si iskala,

V tvojem srcu je del mojih sanj.

Rok Leš