
Sprehod v vzhajajoče jutro
mi množi misli
kot da je v glavi pomlad
in je v veteru aroma vijolic in so
med prebujajočim zelenjem
oblački bohkovih srajčk
in so v glavi ptice ki hočejo
prav vse od prve do zadnje
nemudoma narediti gnezdo
pomlad jih razganja
izletavajo iz glave
in se vračajo z vejicami
in pikami in črkami
in z verzi in z rimami
zlagajo jih v prava sračja gnezda
ki se od zagnanosti
sesedajo sama vase
oziram se v nebo
vase na vzhod v
še vedno gole krošnje
in trebim negativna sevanja
ki kot suha trava pustošijo
po notranjosti
dokler izza debel ne pokukajo
skriti svetlobni zajčki.
Super! (✿ᴗ✿)
Povzela si tudi nekaj kar sama v sebi občutim, pa zaenkrat še nisem uspela ubesediti.
... in so v glavi ptice ptice ki hočejo
prav vse od prve do zadnje
nemudoma narediti gnezdo ...
Bogat vir pesniškega navdiha so tvoji sprehodi v vzhajajoča jutra in lepo te je brati, Marija. Na nova množenja pomladnih misli ti kličem z lepimi pozdravi. Breda
Drage Poetinje, vesela se vaših komentarjev, ki vsi po vrsti slavijo Vesno, novo življenje, svetlobo ...
Hvala vsem in lep pozdrav ❤️
Marija
Všeč mi je, kako prepleteš notranjo in zunanjo pomlad in hkrati podaš kontrast med tema svetovoma ... čestitke,
lp, Ana
Čestitke Marija za pomladno Tkanje.
Lp, Caki
Velika čestitka, draga Marija!
Lijep pozdrav,
Katica
Hvala Ana, za lep komentar in črtici.
Bodi dobro, Marija
Hvala Caki, vesela sem tvojega dotika.
Bodi dobro, M
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: triglav
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!