Prekinjeni signali
On govori v točkah, v alinejah.
Prvič – bistvo.
Drugič – cilj.
Tretjič – kako priti tja.
Jaz govorim v prelomu glasu,
v rokah, ki rišejo obliko v zrak,
v mislih, ki se začnejo, a potem nekam odtavajo.
On gleda poročila.
Število, odstotek, graf.
Zato so se trgi zamajali.
Zato se pričakuje padec.
Jaz gledam obraz novinarke –
ima utrujene oči;
in človeka v ozadju,
ki si s tresočimi prsti prižiga cigareto.
Zato, rečem.
Zato kaj? vpraša.
Dež.
On odpre dežnik,
jaz nastavim dlani.
On: zmočila se boš.
Jaz: ravno to je smisel.
Nekdo premine.
Ni več pomembno, meni on.
Vse, česar ni več, je pomembno, sem prepričana.
Polaga dlani ob moja lica,
kot bi hotel popraviti sliko,
kot da bi lahko popravil sliko.
Ti si kot voda, reče.
Ti si kot kamen, protestiram.
In tako, na robu dotika,
razumem,
da voda ne spremeni kamna
v enem dnevu.
zelo lepo
ne vem, ali se je ta pesem vtetovirala vame ali pa je že bil tam, le čnila ni imela
hvala zanjo
Marija, me veseli, hvala!
Irena, hvala tebi za komentar. Tudi sama - ko berem kako tvojo pesem, si rečem: kot bi mi z jezika vzela.
Marsikaj tli v nas in ima še priti na dan.
LP, mcv
Drugačna, z zaklučkom kot pika na i.
Lp, Caki
Voda in kamen ... tako blizu in tako drugačna, čestike k pomenljivi pesmi,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
- 23. 03. 2025 ob 10:57
- Prebrano 533 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 336.46