
Lahko bi kdaj skupaj ležala v travi.
Spraševala bi se
katero telo je najino pravo telo?
V obleki tkani iz sipin obzorja,
zgolj
kot
fant in punca,
punca in punca,
fant in fant
ki iz inata prežita
nad sanjami drugih
in privihata občutke,
razporejenih misli
v smiselno zaporedje,
da
se pogosto
oglasi
vsakodnevni opoj,
ki
obleži,
se zateče
v mehke sence,
neme oblake,
kose tkivnih struktur,
med svilnate plasti,
medle pozabe
in se izgubi,
če ga le ne najdejo oči,
ki še iščejo
že videno.
Poleg izjemne nežnosti stihov, izžareva pesem misel na vseobsežno ljubezen, ki ji vsi pritrjujemo, a je na koncu velika razlika med fabulo, ki je dokaj smiselna izmišljotina in pesmijo, kjer se v jedru zazna odsotnost preračunljivega uma.
Nada!
Himna o resnici in neskončni ljubezni. Hvala ti za ta komentar. Cenim. Jernej
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Jernej Jager
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!