
Moj ujec ima
deset glav živine
in gozd svoj in njive.
Moja ujna pozna
samo te krave in njive,
na tem gruntu živi od skromne pokojnine.
Le enkrat samkrat sta videla morjé,
ujec, ko je bil še mlad soldat,
ujna na romanju v Trsat.
Zdaj sta že stara, gorje!
In brez družine
in grunt bo šel, kot mnogo jih izgine.
Vedno bolj pogosta slika slovenskega podeželja. Žal pa je vedno manj tistih, ki jim je še kaj mar, kaj bo s podeželjem čez nekaj let.
Lp Tolminka
Čestitke k ujetemu izginjanju ...
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!