Nauči me, kako se izgovarja tvoje ime
Z neskončnimi besedami
se dotikam predstave o tebi.
V bledem mrču temne noči,
prav tam, kjer se mi vedno zdi,
da nekdo čepi
v najbolj suhi uri mojih ust,
kjer je glas
le odmev šibke misli,
občasno zaslišim
bitje mojega srca.
Si ti?
V nemrtvi tišini
vsak zvok je volk,
jaz pa lačni otrok,
ki je predaleč zašel
v svoj neobljudeni gozd.
Nauči me, kako se izgovarja tvoje ime.
Kako drugače naj te prikličem,
da ostaneš, da postaneš
le moje svetlišče?
poezija v neobljudenem gozdu, kako pravšnje začasje ...
Lp, Caki
Nauči me, kako se izgovarja tvoje ime - se postavi v središče razmišljanja, saj je ime vhod in izhod, kar lahko predstavlja iskanje tako notranjega, kakor tudi zunanjega sveta, ko lirski subjekt zaide v neobljudenem gozdu in išče nekaj ali pravzaprav nekoga (tebe) še neizrečenega, neimenovanega. Zato tišina ni umirjen prostor, ampak napeta struna, ki čaka dotik, da zazveni. Konec pesmi ne prinese odgovorov, vendar se prav s spraševanjem lahko razpira tudi v hrepenenje. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: breza
- 21. 03. 2025 ob 17:18
- Prebrano 428 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 214