Galerija
edinstvena
ena in edina
je odprta ves čas
od pomladi do pomladi razpete podobe so vsakič drugačne
impresivne drobce pogosto spletam v stihe
danes dežuje
mokrota jutra mi kodra lase
opazujem
brsteče popke
cvetoče narcise
občutim hvaležnost
biti tu
lepa. zaradi jeze, ali kakega drugega bola, v marsikom ni hvaležnosti. ko se razkadijo oblaki, ko se vrneš k sebi in vidiš, da ljudje nimajo težav samo zaradi krivic v svetu, temveč sami s sabo, se lahko umiriš.
nekoč v nas ni bilo sodbe. vzeli smo sodbo v svoje roke in nekako padli pod njo, postali otroci jeze. lepota, spontanost narave, v marsičem odrešuje. potem, nekega dne, ne "gledam" več tvojih besed, temveč tvoje srce. in to pomirja.
ost kritike naj si vtaknejo v rit. obešeni na besede, nikdar ne doumejo.
lp
dragi miko ... lahko bi se oglodala do kosti zaradi zla na svetu, spregledala lepoto, vendar ne, ne bom, hvaležna sem, ker vidim svetlobo, tudi v temi.
In nas s pesmijo opomniš nanjo ... čestitke,
lp, Ana
Cijeli ovaj svijet je jedna ogromna galerija slika.
O nama ovisi na koji ćemo način interpretirati njene pjesničke slike, njene mirise, okuse i boje.
Čestitke,
Ivan
Hvala, dragi Ivan, kmalu bo spet nova Pomlad ...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: damjana
- 21. 03. 2025 ob 11:05
- Prebrano 341 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 66.28