
Zrno za zrnom
je padalo skozi ozko grlo časa,
in jaz – jaz sem le gledal.
Hotel sem preložiti trenutek,
čakal nekaj neopredeljenega,
živel za nekoč.
A pesek ni poznal usmiljenja,
ni se oziral nazaj,
ni čakal name.
Ko je padlo zadnje zrno,
sem spoznal –
bil sem le opazovalec lastnega konca.
Pesek ne čaka.
Teče naprej do konca, kot vse in vsi.
Lepa.
in peščeno uro obrne se
ti pa živiš naprej
***********. O prelivanju Tišine v njeno nasprotje (1-3) .************
na https://www.svetlikanje.si/pesem/Je/rama/
Tišina je naravna uteha za skrajno razigranost.
Izrazna razigranost je radostno nadaljevanje vrhunske Tišine.
V vrhunski Spokojnosti je izvir poskočne izraznosti.
Presežna razigranost se spontano povrne nazaj v Tišino.
Ko Tišina doseže svoj vrhunec, z radostjo spet zapleše v poskočnem ritmu.
Ko se življenje skrajno razigra, Tišina postane najboljša prijateljica.
******************************
Drobljenje življenja! Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: TimotejB
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!