
V dežju se misli tanjšajo in tanjšajo,
dokler se ne pretrgajo
in me spustijo
v srce;
majhno je in stisnjeno.
Kiselkast vonj mi seda na dlačice.
Narišem veliko okno
in ga odprem;
za nekaj trenutkov pozabim biti -
nebo ni bilo še nikoli tako živo;
gosta modrina,
ne presvetla, ne pretemna,
je ogromen obok topline in varnosti.
Vzamem dežnik in poletim.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!