
Trkam ob robove
mimobežnosti,
s svojimi očmi,
ušesi, nosom,
kožo, jezikom,
srcem in besedami.
Želim si nekaj več,
morda pomembnost,
verjetno večnost,
biti popolnoma ...
Jaz v svojem jazu.
Samo enkrat potrkaš in odmev bo za vedno zvenel...
Kot babuška smo:
moj nižji jaz je ego,
moj osrednji jaz je osebnost,
moj višji jaz pa je duša.
Neža, Timotej in Svit, hvala za komentarje. Vsak je doprinesel še en delček...
Tudi jaz se včasih oziram za tistim ... nekaj ekstra ...
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Ronja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!