
Listje poplesava v vetru
Rdeče, rjavo in rumeno.
Sediva pod drevesom, v parku, mestu,
Počutim se tako sproščeno.
Kostanj diši na vsakem vogalu.
Pulover topel objame telo.
Skrivam se na kavi v toplem lokalu
In opazujem kako je jesensko jutro lepo
Pogrešala sem to- kapuce, šali, topli čaji,
smeh odmeva med drevesi.
Gužva na jesenki razprodaji,
Ko v jesenskem vetru zaplešeta najini telesi.
Gužva ... in tako besedne tujke počasi, a zanesljivo, prodirajo v slovensko poezijo.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Kari
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!