Anonimni sonet
Natipkal in oddal v njen nabiralnik
sem z negotovo roko pesem lastno,
sonet je bil, slabo zložen, z njim strastno
ljubezen sem priznal ji, a kovarnik
zamolčal avtorja sem in tiskalnik,
ki ga je stiskal, bil je slab pošastno.
Ne vem, če ona hrani še to hlastno
priznanje mojega srca, no, stvarnik
teh trapastih vrstic, se pravi jaz,
srčno želi si, da jih ni shranila,
(ah, zoprna je reč, takšen dokaz,
ko se ljubezen zdavnaj je shladila),
saj v njem stil mojega pisanja, slog,
posthumno še spozna kak Krevsolog!
Ha, ha, dober samogovor!
Pesniki večkrat - če beremo stare umotvore - občutimo sram in nelagodje. Predvsem pa se čudimo: "Sem res jaz to napisal(a)?"
Samo ena črkica se je izgubila:
zamolčal avtorja sem
LP, mcv
Super je, tu dodaj še vejico:
ki ga je stiskal, bil je slab pošastno
Lp, Ana
Čestitke k zanimivem sonetu, polnem blage ironije,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
- 13. 03. 2025 ob 01:08
- Prebrano 326 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 74.99