
Povabim se na brezpotja,
med visoke krošnje,
ki jih vihar ne zlomi,
kjer gnezdijo ptice osame,
kjer slišim petje vil -
nikoli ga ne pozabiš,
kjer vidim dihanje kože;
jo ližem in vohljam,
gledam s spodnje strani,
kjer je krvava,
in tipam toploto
in vem,
da sem.
In tebi hvala - za tvoje pesmi in odziv - ta je ena mojih najljubših, pozdrave Nada
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!