20170327
odeta v vonj
cvetočih dreves
se sklanja
nad gladino
v dlani zajema
mokro mesečino
in v pajkove
mreže obeša
čarobne besede
kdo ve
morda pa le
kdaj vanje
ujame še
kak bežni
utrinek
ljubezni
Neoprijemljivo ljubezen dotikam in jo videvam pri ljudeh,
diham jo kot neviden zrak.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: fionapanmor
- 09. 03. 2025 ob 11:47
- Prebrano 189 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 114.63