
Želim si rdeč dežnik
velik
kričeč
z dežnimi solzami umit.
Rad bi ga držal nad kuštravo glavo
kot moker pes bi se
pod njega skril.
Po goli koži polzi dež
mrzla sapa
objema telo
dežnik je razkošje
pod njim mi je lepo.
Pod listjem v krošnji
stojim
v luži na cesti
v roki stiskam ročaj
rdeč dežnik proti nebu kriči
umaknite se temni oblaki
naj spet srečno sonce
živi.
Če bi srečno sonce spet zaživelo bi ostal brez velikega dežnika, ki ti je nudil zavetje...
Dežnik bi mi ostal. Saj ga sonce ne rabi
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Tomaž Jevšenak
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!