všeč mi je; dinamika izbire, ki je svoboda in breme hkrati, a tudi to je relativno in stvar percepcije

  Lahko se sprijazniš s tem, da so stvari relativne; --- ampak določene stvari so na stopnji, ko jih nimaš s čim ovreči :).

  Hvala za (p)(b)ranje.

Ah, ja. Tudi to je ena plat vsega tega.

Domišljija ima včasih res dolge lovke.

  Ker bil sem le plat INU hotla si kič ;D

  Bil sem le an GEL a zate hudić ;D

:-)

(Sami sebi smo) zapisana usoda (pi)sanja (pre)ganjanja. Čestitke!

Milan Ž. - Jošt Š.

   Parti tajm.

Čestitke k pesmi zime 2024/25 v prostem verzu z utemeljitvijo uredništva:

Zakaj gre kura čez cesto? Da pride na drugo stran. To naj bi bila šala ravno zato, ker ni smešno in ker se takšne banalnosti, kot je hoja kure čez cesto, včasih dogajajo. Obstaja še na tisoče različic, zakaj gre kura (zares) čez cesto in vse preigravajo banalnost tega dejanja, v katerega se bolj ali manj uspešno vrinja smisel in smiselnost te iste hoje. Čez cesto ali kamorkoli drugam se gre, da se nekam pride, važen je cilj, važno je, zakaj - ker smo ljudje in nas take reči zanimajo. Ampak kaj se zgodi na tej poti (ne pozabite, pomembna je tudi pot, ne samo cilj)? Kaj če kura nekje na poti zatava v mislih in kaj če tisto zrno na drugi strani ni več smisel njene poti? Kura tako postane pisatelj. Vsaj glede na pesem jesti > pisati. Pesem uspešno preigrava ravno te banalnosti – zakaj hodimo čez cesto, zakaj gremo v trgovino? Da gremo po kruh ali je morda nekaj v tej poti že to, kar je od kruha precej bolj smiselno? No, ne smiselno, bolje bi bilo reči neizogibno, genetsko, nujno. Je nujneje jesti ali je nujneje misliti, pisati? Pesem bi rekla: zakaj pisatelj piše? Ker mora, kot mora kura čez cesto. In – a je bila prej naša kura ali jajce? A je bil prej pisatelj ali nuja po pisanju? (Helena Z)

   Huala:).