Razpiranje
Že zemlja polna cvetnih je dežnikov,
odpirajo se v soncu in dežju
in na ročajih vseh mogočih likov
solzijo v kupah kaplje se medu.
Tja v polje grem na grudo še zaspano,
ki z zehanjem rahlja se iz globin,
da ga poseje zrnje v žito rano
in zašumi iz vseh okov tišin.
Ob robu gozda vresje se razpenja,
zasije skrbno spletena preproga,
že vsa odeja se v pomladno menja,
ko le prikrila se je zima stroga.
Nekje iz mene kal življenja tli,
poljub tvoj po vijolicah diši.
Ni kaj, draga Irena, pesem povsem v tvojem značilnem slogu, slogu mojstrske poetese, a na pomlad se ti znajo poroditi, po mojem skromnem mnenju, verzi, ki se te morajo dotakniti ...
Z lepim pozdravom,
Sašo
To pomladno razpiranje iz globočin prikliče želje iz višin in poljub zadiši po vijolicah. Čestitke.
Lp, Caki
Najlepša hvala, Sašo.
Angleški sonet me zmeraj počasti, da lahko posedem vanj besede. Nekako sva se spoprijateljila :)
lpi
Najlepša hvala, Caki.
Naj nam pomlad vsem prinese veliko novih čudežev. Lepih seveda.
lpi
Irena, veliko veselja in upanja je z razpiranjem ujeto v tvoj čudovit angleški sonet. Kar največ sončnih in čudežno pomladnih doživetij ti želim, Breda
Čestitke k še enemu izmed tvojih rahločutnih angleških sonetov,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 02. 03. 2025 ob 16:26
- Prebrano 449 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 243.14