Sem jo poimenoval PetTitlica, ker poleg naslovov vsebuje še 4 verze iz vsake pesmi iz ciklusa V zelenem prehodu, je pa tudi Titlica, ko preberemo samo naslove (krepki tisk), še najbolj pa je premetanka zmešanega sveta, ki je zmešal podnebje in zdi se, da voda, zrak in ogenj (sonce) samo še navidezno sobivajo z zemljo navkljub vsemu opevanemu Zelenemu prehodu. In kaj nam preostane na koncu – mi mali ljudje smo najboljši delavci v Zelenem prehodu, četudi je to samo Pesem.Si. Ali pa mogoče 5. element?

"Peti element" je pravzaprav materialna sfera (mi poznamo le njena tri stanja), nad uparjenostjo so še štirje nivoji v teh bivajo in delujejo NLP-jci, naši planetarni sosedi, ki

nas s pogostimi pojavljanji spodbujajo, da bi odkrili svoj dvojnik fizičnega telesa, ki je "etrsko telo..."

Lep kolaž. 

Tale pentlja ti je pa dala kar nekaj dela, a ne Caki. Moram reči, da ti je lepo uspelo vse skupaj spesniti v zelo umetniško pesem s pomenljivo vsebino. Večkrat se je treba počasi sprehoditi skozi njo, da se te dotakne v vsej svoji razkošnosti besed. ...

Lepo pozdravljen,

Sašo

Zelo lepooo.  (*_*)

Čestitke!

Lp, Marija 

Krasno si to zaokrožil in iztisnil iz celotnega cikla.

Sašo, hvala za sprehod skozi ciklus in lepe besede. Vse Dobro želim, Caki

Svit, naš dvojnik je najboljši sosed.  Lp

Zagotovo, Caki,

le prepoznati ga je treba. Bodi dobro.

Dragon, hvala za dotik.

Marija, Ronja, hvala tudi vama za lepe besede.

Krasno, krasno, krasno - bravo!

Čestitke k izjemni PetTitlici, Caki. Tvoja ustvarjalnost ne pozna meja. Lp, Breda

Tuskulum, me veseli tvoj postanek. Vse Dobro želim, Caki

Breda, lepo je brati tvoje besede na pragu NovePomladi, katera naj nas vse skupaj pomladi. Hvala za čestitke.

Vse Dobro ti želim, Caki

sem črnogled, glede gluhote te silne mašinerije. in človek je ujet v razvado, marsikdaj bi lahko preprosto šel peš ali s kolesom, za bolj zeleni svet. 

stari indijanci, (ki so po mojem ti marsovci, naj Svit ne zameri, sem ufoskeptik), so opozarjali, da zemlja ni naša, temveč, da smo si jo izposodili od zanamcev. ko zemlja ni bila še spužva nafte. 

vse gre po nekem ustaljenem tiru, kjer se večina čuti nemočno. ko bo zavest=ekološka zavest, ko se velikim ribam utrne, da obstaja samo sobit, sobivanje ...

lep pesniški preplet.

pozdrav v prekmurje,

ki ima še dušo.

m.

OJ, miko,

Zemljo imamo na razpolago, na Njej se učimo, rastemo,
podnajemniki smo, a to kar počnemo kaže da hočemo biti gospodarji,
prilaščamo si danosti, smetimo, ne le okolje ampak tudi bližnje vesolje.
Bilo bi čudno, da se okrog srčnega sončevega jedra sukamo kot ljudje in živa bitja
le mi, planetarni sosedi iz drugih planetov nam nevsiljivo, tako rekoč inkognito pomagajo,
ker dosledno upoštevajo "svobodo izbire," se več kot dovoli karma, ne vmešavajo v naše zadeve.
Prepričan sem, da se bomo kljub tisočletnemu kaosu in samopašni volji izvlekli, kajti v načrtu je naša
osvoboditev. Sicer kaže vse kaj drugega kot to, toda preporod vedno poteka skozi stiske. Bodi dobro.

Miko, hvala za poglobljen komentar, s katerim predočiš verodostojna dejstva, katera so na žalost večkrat prezrta s strani glavnih planetarjev za ohranitev našega sobitnega planeta zanamcem. Še kako prav so imeli in imajo Indijanci.

Hvala za pozdrav prekmurski duši, ki lebdi nekje vmes med pšenico in Muro, ki še moči ravnico za nas.

Lp, Caki

Svit, hvala tudi tebi za optimistično razmišljanje. Na koncu je osvobojeni mir z novim začetkom karme.

Lp, Caki

Zanimiva ideja in tudi ne prav lahek izziv. Ponekod se zelo lepo povezuje vmesni naslov z nadaljnjimi verzi, ponekod pa štrili ven (npr. Odisejada, Kazalka), saj se ne povezuje z naslednjim verzom. Morda bi bila ena od rešitev ta, da imaš cikel šestih kratkic, namesto ene same pesmi?

Lp, Ana