Vstajenje
Zagrabiš razpršeno bivanje,
ki se drobi nevidno v molk neba,
da bi preprečil tisto zlivanje,
ki vse posrka s tegale sveta.
Ukrivil se hrbét je od bremena,
ko rišeš si nasmehe na obraz
in solze le nevredna so semena,
ko pot postaja pusta kakor kras.
Bodikav trn in brin za burjin ples,
ki se počeše na vejevju krhkem,
šop zakrnelih borovih dreves,
ko vlečeš se spokornik po vsem prhlem.
In s križem hodiš, teža te boli,
a iz razpok v pomlad spet zacveti.
Krasno, Irena, kot vedno! Naj cveti in naj te ne zlomi:
Evelina
Svit, ker sem preveč skrbela za vse drugo, razen za meso, se je nanj prilepil križ. Nekako tako.
Hvala in lp
i
Draga Evelina, najlepša hvala in upam še na kakšno snidenje. Lasje že poganjajo, vse bo šlo v cvet :)
Objem
pi
Dotaknilo se me je tvoje Vstajenje, draga Irena. Ni lepšega kot brati pesem v formi, ki ob upoštevanju strukturnih zakonitosti izriše tudi jasno vsebinsko sporočilo. Iskreno ti čestitam k ustvarjalnim dosežkom, predvsem pa se s teboj veselim vsega dobrega in lepega, kar bo s pomladjo spet zdravo zacvetelo. Z lepimi pozdravi Breda
Draga Breda, hvala za prelep komentar, zelo sem vesela, da si spet tu znami, saj tvoje besede zmeraj plemenitijo te naše strani.
Hočem verjeti, da bo pomlad vse zavila v nekaj mnogo boljšega. Z upanjem, da se morebiti pa le srečamo, ti pošiljam najlepše pozdrave.
Irena
bravo, Na vedno nove pomladi in nova vstajenja!
LP, Lidija
bravo, Na vedno nove pomladi in nova vstajenja!
LP, Lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 28. 02. 2025 ob 15:06
- Prebrano 510 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 287.19