V moji omari sem tudi jaz. Na obešalniku so romantični šali, stare lanene hlače, prevelike majčke, vse je ponošeno, nič lepo. V omari sem pogosto jaz, polna sramu, ranjena, ZREM V OBUP, moja koža je brezbarvna in ima veliko ran. Pred omaro se znajdeš tudi ti, me ne pomiluješ, ampak vržeš iz omare vse, do zadnjega koščka oblačila. Greva tja tja, kjer je svetlo. Oblečeš me z nasmehom, s tvojim pogledom, s samozavestjo. Daješ mi moč, da lahko nove obleke nosim.  Pogledam v ogledalo. Tu si ti in ti si jaz.

SabinaG