Bojim se molka
zlomljenih dreves,
noči brez odmeva, se bojim,
in jutra, ki kar naprej drema.
Kamnov brez ust
in ognja brez toplote.
Mimoidočih mumij
povitih v meglo.
Viharjev, ki niso vidni očem.
Ribjih pogledov v kalni vodi.
Zmrazi me sladkoba lažnivih duš.
Bojim se ledu, ki ne kaže globine.
In tebe, se bojim.
Molka, s katerim me obdarjaš,
za čisto vsak jubilej.

Silva Langenfus