
Stopil sem v jutro,
ulice so spale,
megla je mehčala robove.
Pod koraki se je svet
razpiral kakor knjiga,
z raztrganimi robovi spomina.
Dišalo je po vetru,
tistem, ki nosi stvari,
ki jih nisem hotel izgubiti.
Dan je stal na vogalu,
z rokami v žepih,
in me vprašal, kam grem.
Nisem vedel,
kaj naj mu odgovorim –
naj stopam naprej
ali se vrnem tja,
kjer me še čaka noč.
Zelo lepa pesem,
le predzadnji in še en verz prej, bi mogoče malo spremenil, da bo na vprašanje :" kam greš"
definicija razmišljanja bolj jasna. Torej:
prvi "ali" zamenjaj z ----> naj,
v naslednjem verzu pa namesto "vračam" ---> vrnem
Lp, Marija
Lp, Marija
Hvala, Marija za pozorno branje in dober predlog za izboljšavo. LP
(✷‿✷)
Zelo lepa, posebej me je nagovorila četrta kitica, oziroma res mi je všeč simbolika dneva z rokami v žepih ;-)
Slehernik z večnimi vprašanji kam in zakaj, je v to pesem vkorakal zato, da nam predoči bivanjske dvome. Lepo.
LpL
Hvala spoštovana urednica. Meni zelo lepa pesem, ki pa je po mojem bila kar nekako spregledana.
LP
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: TimotejB
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!