ko greš

V praznem koraku
Po tisočem jutru
Se med sencami megle
Raztepajo misli


Noč še vedno diha
Sonce skrito nekje za goro
Nit dneva
Odšteva nov čas


Tisti večer je ostal v zraku
Kot prah na spomin zgodb
Veter ne odpihne
Ostane nedotaknjeno v rokah


Premik dlani
V trpajoč dih
Da se svetloba izgublja v zlatu
Kot globina pokošenih cvetlic


Mistika prahu
Glasovi v daljavi utrujenih stopinj
Reka išče sonce
Hoče večnost na svojih poteh


In vedno greš
Vedno za njo
Vedno kar polzi skozi prste
Vedno za ljubezen

Matej_Krusic

Komentiranje je zaprto!

Matej_Krusic
Napisal/a: Matej_Krusic

Pesmi

  • 24. 02. 2025 ob 08:18
  • Prebrano 195 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 60.62

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!