
V praznem koraku
Po tisočem jutru
Se med sencami megle
Raztepajo misli
Noč še vedno diha
Sonce skrito nekje za goro
Nit dneva
Odšteva nov čas
Tisti večer je ostal v zraku
Kot prah na spomin zgodb
Veter ne odpihne
Ostane nedotaknjeno v rokah
Premik dlani
V trpajoč dih
Da se svetloba izgublja v zlatu
Kot globina pokošenih cvetlic
Mistika prahu
Glasovi v daljavi utrujenih stopinj
Reka išče sonce
Hoče večnost na svojih poteh
In vedno greš
Vedno za njo
Vedno kar polzi skozi prste
Vedno za ljubezen
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Matej_Krusic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!