Na makadamskih poteh,

igre brez konca,

takrat le to veš,

da je dan poln sonca.

Otroška brezskrbnost,

sem ter tja, kar počez,

ko noge koščene,

bingljajo z dreves.

Iz piščalke iz vrbja

se piski vrstijo,

na bližnjih potokih,

naši mlinčki vrtijo.

Čričke iz lukenj

je užitek zvabiti,

kislice v tratah,

med igro žvečíti.

V domače strmine,

se lepo je povzepti,

na dolgih srobotih,

še lepše viseti.

Pokopavati ptičke,

ob rekah kuriti ...

vedoželjnosti polni,

se z naravo učiti.

Čaroben in kratek

bil otroški je smeh,

spontana igrivost,

na vseh vaških poteh.

tolminka