
يا سيدتي اتحبين لون الشغف في الغيوم واصوات الشجر الباسق ينحني للريح حين فيه يجن الجنون
اتحبين ان تحضني الكلمات حين تترك اللهفه وتمتطي حصان الرغبه
اتحبين ان تشربي من نور الصباح كالطلع لقاحا
وترشفي من كأس الحب رشفه
هذه الحياه تنقلنا بين ماضي احتضر ولم يلقي حتفه
ونجد في اللحظه طريق حتي نتفادي للماضي موته
يا سيدتي حين كنا نكتم الماضي كأننا رضينا بحريق الحاضر لحظه بلحظه
وحاولنا لكل الوجع ان ننحني
وان نسرح في سراب من غدا لن ياتي
والان نلتم انا وانتي
في نقش وجد علي لوح منسي
يقول فيه هنا كانا اثنان
وماتا في الحجر روحا واحده لإنسان
ما اصعب الصلاه علي رثاه حبيبين خلقا من ماء والان رذاذا في السماء يطيران
فرؤيه الصمت في عينان يحومان يؤلم ومره تلو مره للأمل كطفلان خلقا يضحكان
Hvala za še eno krasno poezijo.
LPI
*
Vizija tišine
Moja gospa, ali obožuješ barvo strasti v oblakih
in zvoke visokih dreves, ki se klanjajo vetru, ko ponorijo?
Imaš rada, da te objamejo besede, ko zapustiš hrepenenje in zajahaš konja želja?
Rada piješ jutranjo svetlobo kot cvetni prah
in srk iz skodelice ljubezni?
To življenje nas popelje med umirajočo preteklost, ki nikoli ni srečala svoje smrti.
In v tem trenutku najdemo način, kako se izogniti smrti preteklosti.
Moja gospa, ko smo prikrivali preteklost, je bilo, kot da bi bili zadovoljni s sedanjostjo, ki je gorela trenutek za trenutkom.
Poskušali smo se prikloniti vsej bolečini
in se čuditi prividu, da jutri ne pride.
In zdaj sva se srečala, ti in jaz,
v napisu, najdenem na pozabljeni tablici.
Pravi, da sta bila tukaj dva
in umrla v kamnu kot ena duša.
Kako težko je moliti za hvalnico dveh zaljubljencev,
ki sta bila ustvarjena iz vode in sedaj letita v nebo kot pršilo.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: faeq
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!