Gledam v ekran

In razmišljam

O čem naj pišem

O pomladi sem že

Zdaj verjetno moram

Biti beseda o starosti

Ko te mladina pozdravlja

Ker doma jo učijo

Da se stare pozdravlja

O tem kako je lepo

Ko ti nekdo odstopi

Sedež na avtobusu

Vse to je lepo

A kljub temu se staram

Biti moram pripravljena

Da ob velikih bolečinah

Še pravi čas pridem do doktorja

In tudi to je pomembno

Da imam poln hladilnik

Če slučajno zbolim

Da bom imela kaj za jesti

Ko se staram slabše vidim

Od blizu so vse črke in številke

Med seboj pomešane

Tako da nosim očala

Na starost se mi več

Ne mudi

Tako kot se mi je prej

Me bodo že počakali si mislim

In se počasi oblačim

V tuš kabini se bojim

Da ne bom padla na tla

In si zlomila kolkae

In imam po Na tleh imam brisače

Zraven tistih

S katerimi se brišem

Ljudje dočakajo

Mnogo let in desetletij

Več kot pa jih imam zdaj jaz

Ampak leta se nabirajo

In manj jih ne bo nikdar

Za več sem pa nekako navajena

Zdaj je zame jesen

Na zimo pa še čakam