Kako lepooo 

... še jaz sem zadrncala (v mislih seveda) po Bornovi poti iz Ljubelja na Prevalj. 

Ne vem, če opisuješ ravno to pot, vendar mi je druga kitica, priklicala v spomin prav te, obokana tunele.

a še v spominih živijo

pozna jesen je naju objela več vabila očnic ni nikjer

Lep pozdrav,

Marija

Pesem, ki  je meni v hipu priklicala občutja in spomine na doživeto. 

Zdaj pa tudi jaz lahko zdrsnem v laz (⁠•⁠‿⁠•⁠) samo še v mislih in vendar sem tudi za to možnost hvaležna.

Ni ta pot, Marija, ki te skozi tunela popelje na Prevalo in naprej na Begunjščico, ampak je v Julijcih, koder se diči čudovit dvatisočak Jerebica, s koder se ti ponujajo enkratni razgledi na Montaž, Špik hude police, Mangart, Kanin ... O, ta domovina planik ... Tisto pot skozi Bornova tunela iz Ljubelja sva s predrago velikokrat prevandrala. Hvala ti za tvoj prijeten odziv, Marija!

Z lepim pozdravom,

Sašo

Me veseli, Ronja, da sem ti vzbudil prijetne spomine na ture, ki so ti nekdaj popestrili življenje, dali moč in neizmerno radost ...

Naj te pocrklja lep dan,

Sašo

Naj ti bo to povabilo v prijetno jesen in naj traja, naj traja, naj ne mine, naj očnice zbujajo spomine.

Lp, Caki

Lepa ti hvala, Caki, a vendarle so se tiste naše najvišje gore še povišale ... A obširen kalejdoskop spominov z gorskih in srednjegorskih tur se še odvija in prikazuje, predvsem ko se zima začne poslavljati ...

Prijeten večer ti želim,

Sašo

Bravo Sašo!

Me veseli, tuskulum! :-)

Z lepim pozdravom,

Sašo

Mojstrska, slikovita in ritmično dovršena, predvsem pa nosi globoko spoštovanje do narave in človekove poti skozi njo. LP

O, lepa ti hvala, Timotej, za tako veličastno pohvalo. Veš, v teh naših gorah od Karavank, Julijcev, Kamniško Savinjskih lepotic ... in njih planinah, ki sva jih s predrago preplezarila in prevandrala v tistem nekdaj (že nekaj časa je od tega, kar sva se spustila na nižjo raven), se je, skoraj spontano, porodila marsikatera pesem ... Narava, ki te tako prijazno sprejme, se ji nikoli ne moreš v popolnosti odreči ...

Lep večer ti želim,

Sašo

Čestitke k odi planinam in k oživljenim spominom v zate značilnem jeziku,

lp, Ana

Hvala ti, urednica Ana, za izpostavitev pesmi s podčrtanjem. Veš, hočeš nočeš me vedno rado zanese k nekoliko pozabljenim slovenskim besedam; a te mi nekako bolje ilustrirajo tista prijetna doživetja na gorskih in planinskih turah, ki sva jih s predrago nekdaj lotila in jih opravila z največjo radostjo in spoštovanjem do prelepe narave. Sedaj so se pa gore, žal, kar precej "povišale" ... 

Lepo pozdravljena,

Sašo