
Sence molčečih dimnikov
Hrope pesmi pozabljenih balad
Pod tvojim oknom slišen iht
Meč je sonce ki para dež
V golem jutru zgoraj brez
Vse so ptice brez peruti
Brodar Aron potopljen čoln
Naše jutro nima vesel
Da zatrlo strah bi v duši
Bilo kazalo vsem brez mask
Nekje v tišini še teče v Had
Na njegovih plečih meč je križ
Prisloni glavo v obliž na rano
Da jih bo dež pokropil s tabo
Nadaljujem s 4. pesmijo iz ciklusa V zelenem prehodu, trajnostno obarvano v zeleno, s katero se še vedno zbujam, vesel, da skupaj z vami, ki odkrito razkrivate svoje misli v pesmi in besedi.
Lp, Caki
Super ubeseditev, posebej občudujem:
Meč je sonce ki para dež ...
Naše jutro nima vesel ...
Ronja, hvala za izpostavitev verzov, hvala tudi vsem drugim za obisk.
3. kitico sem spremenil iz:
Nekdo v tišini še teče v Had
Morda se tam bo zbujal s tabo
Odložil meč v zeleno travo
In zaspal na tvoji strani
v novo vsebino:
Nekje v tišini še teče v Had
Na njegovih plečih meč je križ
Prisloni glavo v obliž na rano
Da jih bo dež pokropil s tabo
Tuskulum, hvala za čestitke, nadaljevanje kmalu.
Lp, Caki
Pa še slika zraven ... Avtor slike: Izidor Horvat Izak s prekratko črtico na sredi (1958 - 2002)

Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: F2#Caki
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!