Preljubo veselje, le kam si odšlo,

težko te je najti, si vzelo slovo?

Po naši deželi mrakobno postaja,

vse pogosteje nas jeza razdvaja.

Vse gre narobe od zgoraj navzdol,

kdorkoli že sede na vodstveni stol.

Vedno več je sovraštva, te naše fovšije,

kamor ozreš se, povsod razprtije.

Ali skupaj Slovenci še znamo stopiti,

za narodov blagor še kaj narediti?

Kje je pokončnost, zdrava pamet, odpor,

kje naša zagnanost, kdo še naš vzor?

V nejasno prihodnost drvimo naprej,

nikjer več ne znamo postaviti mej.

Zdaj, dragi Slovenci, smo taki postali,

kakor da lastne bi sence se bali.

Svet okrog nas se res čudno vrti,

a za to kar imamo, smo krivi sami ...

Kdaj pod Triglavom se spet bo zapelo,

kdaj bo spet tukaj sproščeno, veselo?

tolminka