Na Pokljuki / repati sonet
Vodnjak ob poti, v njem pa bela Luna.
Na levi jeki kravjega zvonjenja
in v dalji zvok srhljivega grmenja.
Da drevje v bregu se napne kot struna.
Ker piš nevihte zdaj že pleše v zraku,
hiti popotnik, a so težke noge.
Zajemale čez dan poti so mnoge,
zato bi rad pri koči bil ob mraku.
Ko zjutraj nanj se je zgrnila teža;
v dolini, kjer jesen je že venela,
ni čutil več zanosa, sle življenja.
Naenkrat se mu zdelo je, da mreža,
kot siva mrena lega nanj, a grela
ga misel nanjo je. In hrepenenja.
Odkar odšla je, prav kot vse odide,
pohaja sam in blodi skoz' hodnike.
Je nedovzeten, slep za vse dotike.
A v gorah čuti jo, da k njemu pride.
Ja, Marija, s tem fajn sonetom, to zanimivo pripovedjo, si mi kar dobro razburkala spomine na Pokljuko (pa ne na gobarjenje), ampak na vse tiste ture, ki sva jih s predrago doživljala po njej, ali pa kot izhodišče za v višave okoliških gora. Te pokljuške planine so pa sploh nekaj posebnega ... Hvala ti za ta sonet!
Z lepim pozdravom,
Sašo
Pokljuka je tudi meni zelo ljuba, pa ne zaradi gob, tudi jaz še nisem gobarila na njej, imam pa nešteto spominov s poti in izhodišč, ki sem jih prehodila tam, pa tudi mamo sem večkrat peljala na terapevtske točke med Rudnim poljem in Uskovnico. No, prav na tej poti je tudi
to vodnjak, korito, za napajanje živine.
No, takole se rojevajo pesmi (*_*)
Bodi lepo, Marija
V koči na Uskovnici sem dobro poznal oskrbnico (prijetna gospa Marija Marolt), a to je že kar nekaj dolgih let nazaj ... Da, da, tudi tiste energetske točke je bilo vredno malce "pošnofati" med potjo ...
Lep pozdrav,
Sašo
Čudovita, lepo izpeljana zgodba, ki mi je namignila tudi na Sašove pohode v hribe. Vsaj tiste, ki jih poznam iz njegovih pesnitev.
Narava je res najboljša zdravilka za vse tegobe. Kot da posrka slabo in pusti le lepe občutke, včasih so to spomini.
objem zate, draga Marija
Čudovita!
(✿ ‿✿)
Tudi v meni budi lepe spomine in zbuja upanje, da mi bo še kdaj dano hoditi po Pokljuki, čeprav bo to glede na trenutno stanje presneto težko doseči.
Irena, res je, narava ima magično moč ,
če jo znaš spoštovati, je pravi zdravilec
... predvsem za glavo.
Hvala za dotik.
Marija
Ronja, upam, da ti bo pozitivna naravnanost, ki jo čutim v tvojih lepih pesmih, kmalu dala uživati lepo Pokljuko.
Hvala za dotik.
Marija
Nejc, hvala za komentar, ki mi veliko pomeni (*_*)
Lep dan ti želim!
Marija
... A v gorah čuti jo, da k njemu pride.
Jaz pa v domačih gorah velikokrat občutim bližino mojega očeta.
... Le te goré,
te naše planine,
obujajo vedno
mi nate spomine.
Zelo se me je dotaknila. Lp Tolminka
Hvala Tolminka, bogastvo so te naše gore, naše hribovje. Res smo lahko srečni, ker imamo vso to lepo naravo, ki nas obdaja.
Lp, Marija
Čestitke, jesen življenja še obrača Mlade liste.
Lp, Caki
Čestitke k repatem sonetu tudi z moje strani,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: triglav
- 18. 02. 2025 ob 13:07
- Prebrano 566 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 217.24