
to je zgodba
ki potrebuje vaša ušesa
vaš razum
je pesem
žejna pravice
zima škripa z zobmi
in mesto gladovno stavka
kurimo s pohištvom
z drevoredi
in z lepimi spomini
otroke pošiljamo
na tržnice
kruh je že
(sem slišal)
nekje v zraku
v zračnem koridorju
in pitna voda je
(prekleto!)
nekaj ulic nižje
svinec
enakomerno pada
na kamen
beton
opeko
prah razžira
našo obleko
in med razbitim steklom
se vedno najde kaj
lepljivega
rdečega
bolečega
vse noči
so glasne in svetle
a nočnih ptic
in zvezd nebeških
ni nad nami
le kaj tam Bog počne v daljavi?
zakaj se ne bori več z nami?
mi
ki s krvavimi glavami
ležimo v blatu
žugamo tistim
ki s krvavimi rokami
ležijo v fotelju
ne gremo se več!
vse skupaj
bi najraje poslali
v pekel
v dayton
v haag
in mirna bosna!
naj pocitra jih vrag!
pizda jim rosna ...
Pesem je nastala na današnji dan, pred tridesetimi leti ...
Spodobi se, da jo (končno) obelodanim ...
Hvala ti za to ❤️čno pesem
... lepo, da si se odločil in ji dal prosto pot, saj od takrat do danes, se v bistvu ni spremenilo nič, le koordinate in
nianse so druge
Boli pa tu in tam!
Bodi lepo pozdravljen!
Marija
Hvala, Marija, za všečen komentar!
Vse dobro tudi Vam!
Grozote vojne še odmevajo, so kot živa slika v tvoji pesmi.
Zadnja dva verza bi jaz izpustil. Mirna Bosna - pove vse! Čestitke!
Lp, caki
Oj, Maks!
Oj, caki!
Tudi vama hvala za komentar ... Caki, ampak ves moj gnev, ki je pač izbruhnil v teh zadnjih dveh vrsticah, je le moje 'nujno zlo', ki se je takrat, pred tolikimi leti, nekako nemočno zoperstavilo vsemu tistemu nedojemljivemu ZLU, ki smo ga kar nekaj let - otopeli spremljali na 'domačem pragu' ... Zdaj sem mnenja, da je teh 'zadnjih vrstic' (čeprav se ti ne strinjaš) - 'prekleto premalo' ...
Lep pozdrav Vsem!
Ne vem, morda bi bila pesem boljša, če se izpusti zadnji verz, a jaz ga tudi ne bi, ker je to časovna kapsula, naj, prosim, ostane ta robata "napaka"
Lp
Mene so (poleg zadnjega verza;) zmotila tripičja, morda bi namesto njih pustila vmes raje prazno vrstico, da bi pesem bolj zadihala, nekoliko zmoti tudi nenadni rimani del v prostem verzu, tema pa je vsekakor (žal) večna ...
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: peti element
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!